Participatory methods

Participativni proračun

OPIS

Participativni proračun (PP) je proces demokratičnega posvetovanja in odločanja ter vrsta participativne demokracije, pri kateri se navadni ljudje odločijo, kako uporabiti del občinskega ali javnega proračuna. Davkoplačevalcem omogoča, da sodelujejo z oblastjo pri odločitvah o proračunu, ki vpliva na njihovo življenje.

Ena od najpomembnejših referenc za to metodo je primer Porto Alegre (Smith in Fletcher, 2016). Druga, ki uvaja tudi elemente e-demokracije in teritorialne delitve, je francoski PP (participativni proračun).  Prvi dokumentirani preizkus PP je bil izdelan v brazilskem mestu Porto Alegre leta 1989 in je takoj postal najboljša praksa za vse. Po eksperimentu Porto Alegre se je ta vrsta demokratičnih posvetovanj izvajala v mnogih drugih urbanih in poseljenih območjih sveta. Na splošno se PP uporablja predvsem v majhnem geopolitičnem obsegu in se osredotoča predvsem na lokalne občine in srednja/velika mesta, vendar nikoli na celotno državo. Razlog za to je pojasnil Pateman (2014), ki poudarja dejstvo, da delo v majhnih enotah krepi sodelovanje in enakopravnost, kar posledično pomeni večjo učinkovitost in večjo udeležbo prebivalcev v lokalni skupnosti. Zato uporaba te metode v večjem urbanem merilu predstavlja enega od izzivov.

  • Ta metoda se uporablja za izboljšanje udeležbe državljanov pri upravljanju javnih sredstev na sodelovalni način, ki spodbuja zbiranje razprav o porabi mestnega proračuna, tudi če gre le za podmnožico celotnega proračuna.
  • Dobro deluje pri krepitvi sodelovanja in enakopravnosti, kar posledično pomeni učinkovitost in večjo vključenost javnosti v lokalno skupnost, ki spodbuja prerazporeditev razpoložljivih sredstev in dosega soglasje med administracijo in državljani, pri čemer se javna uprava ne odloča enostransko, kaj in koliko bo porabila pri nekaterih prednostnih nalogah na določenih tematskih ali geografskih območjih.
  • Spodbuja skupno posvetovanje, ki vključuje državljane, kjer prebivalci niso le povabljeni, da se srečujejo in sodelujejo v rednih in velikih javnih razpravah, ampak presega to navado in prebivalcem omogoča predložitev projektov v javni upravi samostojno ali skupaj z majhnimi skupinami.
  • Uporablja se, ko je treba sodelovanje razdrobiti in urediti zastopanost v prepoznavni skupini državljanov, da bi tako ljudem olajšali razpravo in določanje prednostnih težav na kolektivni način.
  • Da bi zmanjšali realnost, vsaj pri določenih temah ali projektih, ko se zdi, da mestna uprava enostransko odloča, katere so prednostne naloge, in vplivali na projekte, da bi se le-ti usmerili na posebna tematska ali geografska območja.
 

ZA KOGA?

Postopek PP se lahko začne in komunicira preko spleta ali offline (brez uporabe interneta) s pomočjo komunikacijske kampanje, ki cilja na ciljne skupine. Komunikacijski kanali ustanov so pomembni za zagotavljanje blagovne znamke in občutka zavezanosti javnih organov.

 

VIRI

Neposredna podpora javne uprave ter informacije o proračunskem postopku in podatkih o proračunu

  • Strokovni moderatorji za načrtovanje celotnega procesa in organiziranje javnega srečanja z državljani
  • Kolegi moderatorji za delavnice podskupin
  • Podatki in dokumentacija mesta
  • Fizični kraji za srečanja
  • Upravitelj komunikacij za upravljanje spletne platforme in družbenih medijev
  • Spletna platforma za participacijo (za vizualizacijo proračunskih podatkov, za opisovanje so-razvitih projektov in nato za glasovanje)
  • Spletna stran za podporo komunikaciji in za pripovedovanje zgodb
 

PRIPRAVA PROCESA

MODERATOR

Celovito načrtovanje in izvajanje PP bi lahko moderirali nekateri strokovnjaki za moderiranje. Dogodki srečanja z državljani so lahko veliko bolj učinkoviti pod vodstvom profesionalnih moderatorjev, da bi razvili pozitivno in produktivno razpravo z udeleženci, s pomočjo participativnih instrumentov in tehnik (platno, predstavitev, delo v skupini). Cilj teh srečanj je spodbuditi udeležence, da začnejo reševati glavne težave, ki jih doživljajo v času življenja v mestu, in jih zberejo v sklopu »začetnih idej«. Začetne ideje je treba nato razviti v posebne razvojne projekte, intervencijske projekte, projekte spremljanja.

Poleg tega predlagamo, da se oblikujejo dopolnilne skupščine, ki jih organizirajo in vodijo državljani, in delajo na pod-nalogah in/ali posameznih vprašanjih skupaj s kolegi moderatorji, izvoljenimi s strani skupščine.

NAMEN

Celoten proces PP predstavlja zbiranje idej državljanov, njihovo združevanje in nato razvoj teh idej v konkretne razvojne projekte, intervencijske projekte, projekte spremljanja.

Namen mora biti jasen na interni ravni med deležniki PP, vse od začetka načrtovanja, in je lahko geografsko opredeljen (območje mesta, okrožje, četrtina) in/ali v okviru posebnega sektorja politike (npr. ukrepi za izboljšanje socialnega varstva v mestu, ukrepi za izboljšanje alternativnih prevoznih sredstev itd.). Namen mora biti jasen (in skladen) tudi navzven, ko se začne o njem sporočati državljanom.

Skupino deležnikov PP je treba vzpostaviti in angažirati, da bi opredelili namen, upoštevajoč vse morebitne prednosti/slabosti projekta PP.

DEFINIRANJE ČASOVNICE IN LOGISTIKE

Določanje lokacije sestankov je pomembno za realizacijo projekta PP. Na splošno se lahko udeleženci razdelijo na 10–15 različnih skupin, ki se jim dodelijo določene fizične točke za srečanja, odvisno iz katerih različnih področij/okrožij mesta prihajajo. Ta zadnji vidik je ključen za polno učinkovitost, ki izhaja iz neposrednega interesa državljanov. Mestna občina Milano se je na tak način poskušala lotiti manjšinskega vprašanja in se je dotaknila različnih skupnosti, pri čemer je sodelovalo skupno 60 članov, ki prihajajo iz 12 različnih manjšinskih skupin in samostojno sodelujejo na sestankih. Različne dobrodelne organizacije in druga združenja so pomagala občini vzpostaviti stik z pripadniki manjšin.

PODPORNA DOKUMENTACIJA

Kot je bilo že omenjeno, bi lahko PP pomenil vzpostavitev interakcijskega/komunikacijskega kanala z državljani, ki je sestavljen iz fizičnega dogodka in ima podporo spletnih orodij. Tako bi ne le omogočili glasovanje o predlogih projektov, ampak tudi vzpostavili komunikacijski kanal z državljani, da bi jim tako zagotovili najprimernejše informacije, po drugi strani pa bi bil javni organ s tem odprt za sprejemanje in odgovarjanje na kakršno koli vprašanje, ki bi ga državljani lahko postavili.

Zato je najprej potrebna priprava spletne strani, ki je namenjena PP (to je lahko pod-oddelek spletne strani občine), da bi zagotovili jasne informacije in digitalne dokumente, ki so potrebni za zagon participativnega procesa. Spletna stran mora imeti edinstven in jasno namenjen e-poštni naslov, na katerega državljani lahko pošiljajo vprašanja.

Poleg tega se za izboljšanje interakcije z državljani lahko uporabijo družbeni mediji, kot sta FB in Twitter, ki so zelo koristni za deljenje in spletno delo na predlogih projektov (npr. Slack ali Google Dokumenti) z državljani, organiziranimi v spletne skupine.

POVABILO UDELEŽENCEV

Cilj PP je vključiti vsaj 2–3 odstotke ciljne populacije (mesta, četrtine, okrožja), zato mora biti vabilo masovno, tudi če odziv ne bi bil zadovoljiv in je le majhen del prebivalstva pripravljen prispevati (nameniti čas in napor) k ustanovitvi delovne skupine. Interakcija z/med njimi je naslednja:

  • pogovor, dialog ali razprava,
  • samo izražanje mnenja/želje,
  • poslušanje/gledanje kot gledalec.

PRIPRAVA OKOLJA

Določite komunikacijske smernice za vse. Navedite jasen cilj PP, ga zapišite in ga napišite na steno. Tam mora biti skozi celoten proces.

Komunicirajte in vse informirajte z razpoložljivimi informacijami. Nihče ni izključen in tudi tisti, ki ne obiskuje srečanj, je še vedno del procesa, zato da bi lahko kasneje postal del procesa ali ostal vsaj obveščen.

PP običajno promovira javni organ, zato poskušajte predstaviti formalne zahteve javnega organa v obliki neformalne zahteve državljanov, ki živijo vsakdanje življenje in nimajo veliko časa na razpolago.

Organizirajte srečanje v času, ko se ljudje lahko udeležijo, razmišljajte o svojem cilju, skušajte načrtovati sestanek z mislijo na različne ciljne skupine in morda pripravite 2 srečanji, da bi vsem dali možnost.

 

IZVAJANJE PROCESA

  • 1. FAZA – »Poslušanje: javna srečanja za zbiranje nabora potreb«
    Srečanja mora pripraviti občina in udeležba na teh javnih razpravah mora biti odprta za širšo javnost, v tej fazi se zberejo vsi predlogi.
  • 2. FAZA – »Sodelovanje: delavnice za načrtovanje intervencij«
    Prizadevanje za preureditev predlogov državljanov, oblikovanje in združevanje čim večjega števila v večje skupine predlogov. Rezultati sestankov v 2. fazi so projekti, ki v naslednji fazi napredujejo do glasovanja (3. faza).
  • 3. FAZA – Glasovanje: izbira projektov, ki se bodo izvajali
    Projekti iz 2. faze bi morali biti dostopni vsem državljanom (spletno orodje je lahko zelo koristno pri tem in pri komunikaciji). Ta faza je v bistvu podprt proces, ko državljani v določenem časovnem obdobju lahko glasujejo, in se lahko izvede preko spleta ali offline (brez uporabe spleta). Proces glasovanja bi moral upoštevati različne ciljne skupine in starost prebivalstva, da bi zbral največje število vključenih ciljnih populacij (2–3 % prebivalstva v mestnih območjih je treba upoštevati kot osnovo).

  • 4. FAZA – Rezultati: posodobitve projektov in določitev odgovornosti
    Rezultate postopka glasovanja je treba objaviti na spletu s podrobnim opisom vseh projektov in številom glasov, ki so bili dodeljeni vsakemu od njih. Poleg tega mora biti na voljo uradna publikacija z navedbo zmagovalnih projektov in njihovim opisom, ki je objavljena na uradni spletni strani.
 

DOKUMENTIRANJE IN RAZŠIRJANJE REZULTATOV

Rezultate postopka glasovanja je treba objaviti na spletu s podrobnim opisom vseh projektov in številom glasov, ki so dodeljeni vsakemu od njih. Poleg tega mora biti na voljo uradna publikacija z navedbo zmagovalnih projektov in njihovim opisom, ki je objavljena na uradni spletni strani.

Rezultate lahko objavite s podporo upravitelja komuniciranja v okviru razpoložljive spletne platforme (ki bi morala obstajati) in prek družbenih medijev, ki so bili vzpostavljeni in največkrat uporabljani.

Rezultate glasovanja na spletni participativni platformi je treba opisati in shraniti, kot tudi vse predloge projektov, ki so bili v procesu razviti, da bi lahko dokazali opravljeno delo.

Temu namenjeno spletno mesto je treba ohranjati še več let ter podpreti komunikacijo z uporabo tehnik pripovedovanja zgodb, s kratkimi videoposnetki udeležencev in z nekaterimi dokazi (če jih kaj imamo) o vplivih teh projektov, izvedenih preko procesa PP (tudi po nekaj letih). 

Ne pozabite omeniti, da so državljani sodelovali in da so bili projekti izvedeni. Določite postopek spremljanja tudi po zaključku PP. Če to ni izvedeno, lahko predstavlja slabost za prihodnje projekte. Ustvarjena vsebina je lahko v obliki:

  • Javnega poročila
  • Javne predstavitve/srečanja
  • Novih medijev (npr. internet, pošiljanje sporočil itd.)
 

NASVETI ZA IZVAJANJE

  • Socialna in ekonomska vprašanja. Na splošno je večina izbranih projektov usmerjena v bolj prijazno, sodobno in lepšo mestno ali okrožno podobo, le redki pa dejansko prevzamejo hude družbene ali ekonomske probleme, zato je treba ta vidik razviti čim prej, ko je zamisel zasnovana, da bi zmanjšali možnosti zavrnitve, ki izhajajo iz predragega projekta ali mnenja, da ne sodijo v pristojnosti mestnega projekta.
  • Upoštevajte raven moči dane državljanom v procesih PP pri izbiri tematike in prednostnih nalog. Trdimo lahko, da projekti obnove, kot je sanacija stranišč v šoli, ne smejo biti prepuščeni izbirnemu procesu PP, saj je odgovornost mesta, da ohranja kakovost infrastrukture.
  • Razmislite o praksah in procesih, da preprečite nepravilnosti pri glasovanju, zlasti na spletu. Čeprav funkcionalnost spletnega/mobilnega glasovanja povečuje vključenost in »pametnost« PP, pa na drugi strani poveča težave pri spremljanju in zagotovitvi pravila 1 državljan = 1 glas. Pravzaprav spletno glasovanje povečuje tveganje goljufij, ki so običajno pripravljene tako, da zagotavljajo neuravnoteženo podporo nekaterim PP projektom. Vendar pa se lahko nepravilnosti pri glasovanju dogajajo tudi na fizičnih lokacijah; posebej skrbno upravljajte tiste, kjer lahko izbira lokacije glasovanja vpliva na podporo projektov. Ključnega pomena je vzpostavitev in uveljavitev predpisov, da se vedno ohrani legitimnost procesa PP.
  • Za proces PP je potreben čas, tako da se tisti, ki začnejo proces PP, morajo zavedati, da bo potrebnega več časa kot pri običajnem procesu odločanja. To je treba upoštevati tudi pri drugih potencialnih vprašanjih, ki bi jih lahko predstavljal ne-participativen proces. Pogosto je analiza stroškov, ki jo je opravil javni uslužbenec, predstavljala previsoko/prenizko oceno zaradi pomanjkanja virov, časa, znanja ali informacij. To je na koncu povzročilo zamude ali napake v končni odločitvi. Za PP je potreben čas, vendar imajo v mestnem območju odločitve in projekt lahko večji vpliv.
  • Komunikacija, komunikacija, komunikacija. Sodelujoči ljudje/državljani morajo videti rezultate, sicer ne bodo videli koristi od udeležbe in vlaganja svojega časa. Prav tako lahko spremembe v zadnjem trenutku negativno vplivajo na proces, saj kažejo nepravilnosti in prekinitev. Če je treba narediti spremembe, jih je treba predhodno in učinkovito sporočiti vsem.
 

LITERATURA IN VIRI

  • Paris PB Overview:  https://budgetparticipatif.paris.fr/bp/plugins/download/PB_in_Paris.pdf
  • APUR (2017). « La ville autrement: Initiatives citoyennes // Urbanisme temporaire //
  • Baiocchi G. (2003). « Participation, Activism, and Politics : the Porto Alegre experiment and deliberative democratic theory. » Politics & Society 29(1) : 43-72
  • Carrel M. and Houard N. (2012). La participation des habitants: trois pistes pour rénover la politique de la ville, Paris, Centre d’analyse stratégique, note d’analyse, n° 278.
  • Shah A, ed. (2007). Participatory Budgeting. Washington D.C.: The World Bank
 

Zunanje povezave

“I Count, I Participate, I Decide” - Participatory Budgeting in Milan, Italy

 

PILOTNI PRIMER PARTICIPATIVNI PRORAČUN

“RIVAPARTECIPA 2018” - Pobuda za participativni proračun