Participatory methods

DIZAJNERSKO RAZMIŠLJANJE (DESIGN THINKING) – PROJEKT V ENEM DNEVU

OPIS

Dizajnersko razmišljanje (angl. Design Thinking – DT) je oblikovalska metodologija, ki ponuja inovativen pristop za reševanje problemov. Zelo koristna je pri reševanju zapletenih problemov, ki so slabo opredeljeni ali neznani, saj želi razumeti dejanske človeške potrebe ter ponovno oblikovati in reševati probleme na način, ki je osredotočen na človeka.  Slednje izvaja s spodbujanjem iskanja inovativnih idej na sejah brainstorminga (nevihtenje možganov) ter s sprejemanjem praktičnega pristopa pri izdelavi prototipov in testiranja skozi pet stopenj dizajnerskega razmišljanja. Gre za splošni pristop, ki ga je mogoče uporabiti v različnih primerih in bo vsakomur omogočil, da z uporabo metode dizajnerskega razmišljanja rešuje zapletene probleme, ki se pojavljajo okoli nas – v podjetjih, javni upravi, urbanih scenarijih.

Poznamo pet stopenj dizajnerskega razmišljanja:

  • Vživljanje (empatija): Razumevanje dejanskih človeških potreb.
  • Definiranje: Ponovno oblikovanje in opredelitev problema na način, ki je osredotočen na človeka.
  • Iskanje idej: Ustvarjanje idej na sejah za iskanje idej.
  • Izdelava prototipa: Sprejetje praktičnega pristopa pri izdelavi prototipa.
  • Testiranje: Razvijanje prototipa/rešitve problema.

project in a day

Ta metodologija je zelo koristna, ko želimo ugotoviti, kako zagotoviti dostopnost, jasnost in razumljivost informacij za vse udeležence. Cilj je spodbuditi zaklenjene oblike vrednosti, ki niso jasno na voljo na začetku procesa, in pomagati pri ustvarjanju nekakšnega »multiplikacijskega« učinka.  Zato moramo oblikovati procese, ki nam omogočajo, da ugotovimo nove vzorce, spodbudimo razvoj novih idej in pomagamo novim idejam do obsega, kjer imajo vpliv.

Ta metoda je zelo zanimiva, ko želimo uporabiti »hitro izdelavo prototipov« in »učenje z izdelavo« kot strategije za učinkovite inovacije.

Ta metoda je prav tako zelo primerna kot participativna metoda, saj zapletenosti medsebojnih vplivov ni mogoče napovedati niti po najboljših načrtih, ampak je pomembno, da jih načrtujemo in preizkusimo na participatorne načine, tako da pustimo drugim, da sodelujejo pri naših inovacijskih dejavnostih.

 

ZA KOGA?

Pomembno je razumeti kulturo in navade udeležencev, ki se lahko dramatično razlikujejo od tipičnega zagonskega/poslovnega okolja.  Zato je treba postopek prilagoditi občinstvu, če je to le mogoče.

Udeleženci dizajnerskega razmišljanja morajo biti izbrani in povabljeni čim bolj natančno (možnost, da se to naredi, je odvisna od konteksta), sestavljajo naj skupino s približno 25–40 osebami, z zahtevano heterogenostjo glede ustvarjalnosti, zainteresiranih strani, strokovnjakov za področje in veščin predstavitve.

 

VIRI

Poleg profesionalnega moderatorja in ponekod pomočnika moderatorja (1 za vsaki dve skupini, za podporo) je treba imeti na voljo dovolj velik prostor:

  • Miza in stoli, ki niso pritrjeni
  • Več velikih (A0) pol belega papirja (blok)
  • 1 belo tablo za moderatorja
  • Čim več samolepilnih lističev Post-it v več barvah, barvni označevalci besedila – markerji (široki)
  • Aktivna video kamera ActionCam/HiFi-Cam za pridobivanje dejavnosti skupin (in omogočanje poznejše »offline« (brez povezave) analize dinamike udeležencev)
  • Preverite, ali je mogoče na steno prostora pritrditi površinske plakate in tiskana gradiva (s trakom).
 

PRIPRAVA PROCESA

Bistvenega pomena je priprava in načrtovanje laboratorija za dizajnersko razmišljanje, da bi proces potekal gladko in učinkovito.

MODERATOR

Vloga moderatorja je pri tem ključna in pridobiti samo enega, ki je dovolj usposobljen, ni enostavno.  Moderator mora biti posvečen vodenju, usmerjanju in zagotavljanju visokokakovostnih materialov znotraj sej/laboratorijev dizajnerskega razmišljanja ter mora biti sposoben delati skozi celoten proces načrtovanja z uporabo metod, kot so skiciranje, pripovedovanje zgodb, risanje diagramov, izdelava prototipov in testiranje. Po navadi ima tudi sposobnost, da usmerja talente udeležencev, tudi takrat, ko udeleženci nimajo veliko sposobnosti vživljanja ali pa nimajo izkušenj s podobno metodologijo. Moderator mora biti nekdo, ki zna in je sposoben pomagati ljudem, da prebijejo led in se sprostijo.

NAMEN

Pomembno je opredeliti namen participativnega laboratorija za dizajnersko razmišljanje. To lahko predstavlja izziv, vendar je izvedljivo v 2-3 mesecih. Proces dizajnerskega razmišljanja je ustvarjalni proces. Med procesom se lahko pojavi povsem nova ideja. Postopek lahko v teku dogajanja prinese nove prispevke, skupaj z začetnimi, s pomočjo udeležencev pa se nato odločimo, ali je prvotni namen še vedno veljaven ali pa ga je treba izpopolniti ali ponovno opredeliti.

DEFINIRANJE ČASOVNICE IN LOGISTIKE

Dizajnersko razmišljanje se lahko izvaja v obliki laboratorijev, ki vključujejo neposredne udeležence. 25–40 udeležencev na laboratorij je primerno število, ki omogoča enemu samemu profesionalnemu moderatorju, da vodi udeležence v skupinah po 4–5 oseb. Ta metoda ne bi smela veljati za neprilagodljiv pristop za ustvarjanje inovacij. Pet stopenj služi kot vodilo pri dejavnostih.

Da bi pridobili boljše in čimbolj informativne vpoglede za vaš določen projekt, je mogoče te stopnje zamenjati, izvajati sočasno in večkrat ponoviti, da bi razširili prostor rešitev ter ga zožili na najboljše možne rešitve. Celoten čas je od 1 meseca do nekaj mesecev in ga je mogoče čez nekaj časa ponoviti.

Časovnica je običajno nekaj mesecev, da bi lahko različne faze ločili na vsaj nekaj tednov. Obvezne faze v urbanem inovacijskem scenariju so prve tri, zato je lahko časovnica v tem primeru 2–3 mesece.

Nato je treba načrtovati fazi 4 in 5, ki sta povezani s testiranjem, vrednotenjem in izvajanjem, kjer bi lahko imeli drugačno časovnico glede na zahtevnost problema.

Logistika je precej preprosta, laboratorij dizajnerskega razmišljanja ne zahteva tehnologije in specifičnih prostorov. Dovolj je velika soba z več mizami (+ stoli), ki niso pritrjeni. Poleg tega še papir + pisala + objava, kar je je edini material, ki je zahtevan.

PODPORNA DOKUMENTACIJA

Vse možne informacije o kontekstu, na katerega se osredotoča laboratorij dizajnerskega razmišljanja, je treba zbrati od deležnikov. Dokument strateškega načrtovanja, uradna izjava, predhodni elaborat in participativna kampanja, vse je lahko koristno za zbiranje namigov in ključnih besed, ki se bodo uporabile v tabeli laboratorija dizajnerskega razmišljanja kot ustvarjalni vnos (input).

Če je mogoče (potreben je dodaten čas in trud), se lahko izvede predhodni korak (npr. splošni javni razpis za ideje), da bi tako zbrali nekaj dokazov o izrecnih potrebah civilne družbe, združenj in državljanov . Podatke, ki so na voljo, bi lahko nato izoblikovali in uporabili v laboratorijih dizajnerskega razmišljanja.

Natisnjeni materiali so uporabni, zato omogočite, da je dokument na voljo v digitalni mapi (npr. Google Drive, DropBox), vendar najpomembnejše – urbanistično načrtovanje, razpoložljivi prostori in drugi elementi se lahko predhodno natisnejo na recikliranem papirju in se uporabijo kot vnos v tabelo.

POVABILO UDELEŽENCEV

Pomembno je razumeti kulturo in navade udeležencev, ki se lahko dramatično razlikujejo od tipičnega zagonskega/poslovnega okolja. Zato je treba postopek prilagoditi občinstvu. Namen laboratorija dizajnerskega razmišljanja ni vključitev vseh državljanov in/ali celotnega lokalnega združenja, ampak oblikovati inovativne rešitve za določene probleme. Zato je pomembno natančno opredeliti udeležence v laboratoriju in jih mogoče razdeliti v več krogih, vendar na splošno gre za proces, ki od začetka do konca ne vključuje več kot 40–50 oseb.

Laboratorij ni strogo zaprt, zato bi vsakdo lahko predlagal udeležence v laboratorij in na splošno so vedno dobrodošli, tudi če je proces že v 2. ali 3. fazi.

Udeležence je treba povabiti na prvi dogodek in nato ohraniti stik z njimi v času celotnega procesa. Število tistih, ki izstopijo iz procesa, ali novih članov je lep KPI (ključni kazalnik uspešnosti) in učinkovitosti participativnega procesa.

PRIPRAVA OKOLJA

Ozračje mora biti dobro in udeleženci se morajo dobro počutiti, da bi zlahka prebili led.

Stene prostora se lahko uporabijo za izobešanje več materialov, pripravljenih v pripravljalni fazi, ki bi lahko pripomogli h kontekstualizaciji procesa.  Dober primer, iz procesa Urban Innovation, so slike osrednjega urbanega območja, zgodaj predstavljeni koncepti, seznam idej in oblak ključnih besed, povezanih s kontekstom.

Poskusite obzirno namestiti ljudi in jim olajšati medsebojno spoznavanje, na primer, dajte jim možnost, da se sprehajajo, si pripravijo kavo ali uporabite drugo primerno metodo te vrste.

 

IZVAJANJE PROCESA

Proces je sestavljen iz petih faz:

Vživljanje (empatija):  širjenje znanja o tem, kaj vaši uporabniki delajo, govorijo, mislijo in čutijo, s pomočjo neposrednega opazovanja tega, kaj počnejo, kako razmišljajo in kaj hočejo. Tipična vprašanja so: »Kaj je tisto, kar motivira ali odvrača uporabnike?« ali »Kje doživljajo razočaranje?« Cilj te faze je zbrati dovolj opažanj, da lahko začnete z vživljanjem v vaše uporabnike in njihove poglede.

Definiranje: Združite vse svoje raziskave in opazovanja, da pripravite načrt, kje obstajajo problemi vaših uporabnikov, s čimer boste dobili bolj jasno sliko potreb vaših uporabnikov in poudarili priložnosti za inovacije. Da bi to naredili, je predlagano, da organizirate vsa opažanja in pregledate trenutne izkušnje vaših uporabnikov in poskušate ugotoviti, ali obstaja neka skupna »boleča« točka več različnih uporabnikov? Ali smo odkrili neizpolnjene potrebe uporabnikov?

Iskanje idej:  svobodno razpravljajte in uporabite brainstorming za široko paleto ustvarjalnih idej, ki obravnavajo neizpolnjene potrebe uporabnikov, ki so bile opredeljene v fazi definiranja. V tej fazi je pomembno dati skupini popolno svobodo; nobena ideja ni preveč čudna oz. napačna in količina ima prednost pred kakovostjo. Združite in animirajte člane skupine in jih pripravite, da skicirajo čim več različnih idej. Nato jim omogočite, da si delijo zamisli med seboj, da jih mešajo in preoblikujejo, gradijo na idejah drugih.

Izdelava prototipa: Zgradite resnično, otipljivo predstavitev za podskupino svojih idej. Cilj te faze je razumeti, katere komponente vaših idej delujejo in katere ne. V tej fazi začnete tehtati vpliv in izvedljivost svojih zamisli s pomočjo povratnih informacij o vaših prototipih. Spremenite ga na podlagi povratnih informacij, nato pa ponovno izdelajte prototip. Nato ga delite z drugo skupino ljudi.

Testiranje: Vrnite se k svojim uporabnikom, da pridobite povratne informacije. Vprašajte se: »Ali ta rešitev zadovoljuje potrebe uporabnikov?« in »Ali je ta rešitev izboljšala njihovo počutje, razmišljanje ali način, kako opravljajo svoje naloge?«

Preverite svoj prototip pred dejanskimi strankami in potrdite, ali dosega vaše cilje.

 

DOKUMENTIRANJE IN RAZŠIRJANJE REZULTATOV

Pri dizajnerskem razmišljanju gre za odprte inovacije in zaradi strukturne vrzeli, ki je vključena, je priporočljivo dokumentirati laboratorij dizajnerskega razmišljanja in pripravljalne dejavnosti z opombami, fotografijami, videoposnetki, zbranimi platni (kakršnekoli vrste) in tudi z umetniškimi skicami.

Zelo pomembno je, da pripovedujete zgodbo procesa, spremljate opisane elemente, dosežke in vse pomembne dogodke, ki so se zgodili.

Vsi zbrani podatki o namenu participatornega procesa bi morali biti na voljo vsem udeležencem, s čimer ustvarite živo skupnost, tudi s tistimi, ki so sodelovali le pri nekaterih laboratorijih dizajnerskega razmišljanja (včasih udeleženci nimajo veliko razpoložljivega časa).

Obstaja več prosto dostopnih platform, ki bi jih lahko uporabili za izmenjavo rezultatov in komunikacijo na enostaven in učinkovit način. V tem primeru se predpostavlja, da so ciljni udeleženci manj tehnološko usposobljeni:

  • Preprosta Wiki stran
  • Facebook / Twitter / Instagram: za delitev fotografij/videoposnetkov.
 

NASVETI ZA IMPLEMENTACIJO

/

 

LITERATURA IN VIRI

https://www.creativityatwork.com/design-thinking-strategy-for-innovation/

https://www.interaction-design.org/literature/article/5-stages-in-the-design-thinking-process

Gerd Waloszek, Introduction to Design Thinking, 2012: https://experience.sap.com/skillup/introduction-to-design-thinking

 

PILOTNI PRIMER PROJEKT V ENEM DNEVU

Projekt v enem dnevu testirano v Trentu, Košicah in v Vas County