-
Participatory methods
Sodelovalni poslovni model
OPIS
Sodelovalni poslovni model (SPM) je odprta inovacijska zasnova, ki jo je razvil akademski sektor, s ciljem ustvariti mrežo sodelovanja različnih deležnikov, ki bi lahko služila kot vir inovacij za vprašanja, povezana z zadevno industrijo. Model zato poskuša čimbolj povečati potenciale in zmogljivosti inovacijskega ekosistema s povezovanjem različnih deležnikov v proces oblikovanja idej in odločanja. Mreža služi kot sredstvo za povezovanje študentov in izobraževalnega sektorja z industrijo, javnim sektorjem in civilno družbo. V medsebojnem sodelovanju mreža deležnikov razvija poslovni model, s tem pa vzajemno dodaja vrednost vsake stranke, vključene v model. Osnovni cilj tradicionalnih inovacijskih modelov se naslanja na inovacijsko mrežo znotraj podjetja, ki je odgovorna za oblikovanje strukture, ki spodbuja inovativnost, ali na sodelovanje z drugim podjetjem. Ta model presega tradicionalne značilnosti in se osredotoča na sodelovanje z zunanjimi omrežji kot inovacijskim virom. V tem smislu preoblikuje tradicionalno strukturo pristopa od spodaj navzgor pri odločanju in se usmerja k pristopu od spodaj navzgor pri upravljanju, kar omogoča, da inovativne zamisli ne le nastajajo, ampak tudi rastejo in uspevajo. Model razkriva tri plasti sodelovanja, kjer ima vsaka plast namen zmanjšati vrzel med vpletenimi skupinami in zagotoviti odprto okolje, ki spodbuja visoko kakovostno reševanje problemov in ustvarjanje idej. Tako povezani deležniki (akterji) podajo inovativni poslovni model, ki temelji na raznolikosti in medsebojnem sodelovanju vseh uporabnikov, ki jih določeni industrijski sektor zadeva[1]. SPM ima širok razpon uporabe, od zagonskih podjetij (start-up podjetij) do javnih in zasebnih podjetij. Sodelovalni poslovni model se razlikuje glede na število udeležencev, ki se giblje od 50 do 500 udeležencev, in traja od tri do šestnajst mesecev, da bi zagotovil nov rezultat.
Posebne značilnosti Sodelovalnega poslovnega modela:
- spodbuja prispevek iz velikega obsega udeležencev, pri čemer se uporablja štiri-spiralna (Quadruple Helix) mreža kot kanal za prispevek;
- razvija izvedljive poslovne modele in potencialne ideje s praktičnimi koraki za uspešen razvoj projektov, ki temeljijo na prispevku mreže sodelavcev, ki državljane vključuje tudi v odločanje;
- povečuje medsebojno razumevanje med udeleženimi stranmi in rešuje zastoje med njimi v fazi izvajanja, hkrati pa zagotavlja okolje za trajnost rezultatov;
- dodaja vrednost končnemu izdelku ali storitvi ob upoštevanju posebnosti vseh vpletenih strani.
Sodelovalni poslovni model se uporablja v naslednjih primerih:
- ko je potreba po širjenju inovacijskega ekosistema potrebna ali zaželena;
- ko posebni lokalni ali regionalni gospodarski in razvojni izzivi zahtevajo skupna prizadevanja in so zapleteni;
- ko prevladujoči trendi morda niso primerni za vse deležnike, vključene v mrežo sodelovanja, in jih je zato treba preučiti z različnih vidikov;
- ko industrijski poslovni modeli in odločanje močno vplivajo na veliko različnih skupin;
- ko civilna družba pokaže zanimanje za večjo formalno vključenost;
- ko obstaja potreba po ustvarjanju prispevka, izmenjavi znanja in spodbujanju inovativnega razmišljanja o stvareh v resničnem življenju, ki zahtevajo vključevanje zunanjih skupin;
- ko gre za raziskovanje poglobljenih ključnih strateških izzivov in priložnosti, ki bi lahko izboljšale in poglobile odnose in medsebojno lastništvo rezultatov znotraj vključenih skupin.
Model se razvija v treh fazah:
Pred-faza Sodelovalnega poslovnega modela – se osredotoča na razvoj in delo s Skupno usmerjevalno skupino, ki odloča o primarni usmerjenosti platforme SPM in upravlja logistiko v naslednjih fazah. Skupno usmerjevalno skupino sestavljajo predstavniki akademikov, industrije in civilne družbe, ki se osredotočajo na specifični poslovni model povezan z določeno industrijo in na glavne značilnosti inovacijske platforme – Sodelovalnega poslovnega modela. V tej fazi moderator identificira predhodni niz vprašanj, ki se bodo obravnavala med izvajanjem platforme, analizira zahteve, odloča o uporabljenih orodjih in tehnikah za izgradnjo skupnosti ter o dogodkih, ki vključujejo končne uporabnike, in opravi analizo povratnih informacij. Faza traja do tri mesece in vključuje do 20 predstavnikov vključenih skupin.
Faza izvajanja Sodelovalnega poslovnega modela – je glavna faza procesa, pri kateri vse stranke ukrepajo v skladu s predhodno določenim načrtom. Sestavljajo jo delavnice, dogodki in srečanja, na katerih zainteresirane strani oz. deležniki sodelujejo pri oblikovanju poslovnega modela. Faza se razvija v petih podkorakih. Glavni cilj je oceniti potrebe udeležencev, opraviti razgovore z skupinami deležnikov, podati priporočila, določiti specifične smernice sodelovanja in oblikovanja modela ter oblikovati strategije izvajanja. Vključeni deležniki nato sodelujejo pri izvajanju opredeljenih korakov in v končni fazi razvijejo integriran sodelovalni poslovni model.
V fazi po Sodelovalnem poslovnem modelu – razširjanje in trajnost – se dokumentirajo vse izkušnje, prednosti in slabosti platforme, pa tudi izzivi in priložnosti ter se zagotovi transnacionalna perspektiva dostavljenih rešitev. Vključuje tudi pripravo gradiva, predstavitev in druge oblike dejavnosti razširjanja, ki bodo javno dostopne in bodo še naprej spodbujale udeležbo državljanov.
NASVET
Zelo priporočljivo je uporabljati model, ko kompleksnost zadevnega problema kaže veliko verjetnost za znatno spremembo kot tudi takrat, ko le-ta odseva prihodnje trende, ki so dolgoročne narave. Ustvarjanje sodelovalne mreže akademskega sektorja, predstavnikov industrije, državljanov in lokalnih oblasti v začetni fazi prihajajočega trenda je ključnega pomena za vse deležnike (npr. infrastruktura za samovozeče avtomobile – stopnja sprejemljivosti, projekcije, vključevanje državljanov, uvajanje novih politik itd.). S tem se zmanjša stopnja negotovosti na večjih področjih na mikro in makro ravni.
ZA KOGA?
Udeleženci Sodelovalnega poslovnega modela so akademsko osebje in študentje, industrijski partnerji ter lokalne oblasti in civilna družba.
Univerzitetno osebje – upravlja proces. Moderator je lahko ena oseba ali skupina, ki upravlja sodelovalno okolje, s ciljem ohraniti aktivno participativno mrežo med vpletenimi deležniki v času življenjske dobe SPM.
Naloge moderatorja vključujejo načrtovanje, vodenje procesov, upravljanje dialoga, vodenje dogodkov in srečanj, pomoč študentom in civilni družbi pri premostitvi vrzeli med njimi in industrijskim sektorjem, spremljanje in vrednotenje rezultatov SPM, nadzorovanje celotnega procesa, tiskanje in razširjanje celotnega procesa, služi kot kontaktna oseba za po-SPM fazo.
Študenti – univerzitetno osebje vodi študente skozi proces ustvarjanja poslovnega modela, ali razvoja ideje, v času rednega poteka določenega predmeta. Študenti so potencialni ustanovitelji startupov, skupina študentov z najbolj inovativno in perspektivno poslovno idejo pa je vključena v prihodnjo zasnovo modela, ki je razvit v tesnem sodelovanju z industrijo in univerzitetnim osebjem ter z državljani kot delom sodelovalne mreže.
Civilna družba – Idealno bi bilo, da so državljani, ki sodelujejo v procesu sodelovalnega poslovnega modela, pravi predstavniki prebivalcev na splošno. Skupina državljanov bi morala predstavljati širšo skupnost in obenem posebne skupne interese, povezane z modelom v vsakem posameznem primeru. V idealnem primeru bi morala skupina civilne družbe zagotoviti raznolikost mnenj in ideologij ter vključevati udeležence, ki se aktivno zanimajo za vprašanja, povezana s določeno industrijo.
Lokalne oblasti – predstavniki lokalnih oblasti sodelujejo v posameznih fazah SPM, tako da zagotavljajo povratne informacije o izvedljivosti rešitev v zvezi z veljavnimi politikami, kot tudi zbirajo priporočila in vpoglede o napredku v zahtevah politike in strategije.
NASVET
Pri vključevanju državljanov v sodelovalni model mora moderator vključevati različne predstavnike civilne družbe in se osredotočiti tudi na tiste, ki se aktivno zanimajo za vprašanja v zadevnem modelu. Npr. člani poslovnega okolja, združenja državljanov, mladina, upokojenci – osebe iz sosednjih mest ali regij itd.
Doseganje vsaj enega predstavnika lokalnih oblasti, ki bo sodeloval na dogodku posvetovanja vseh deležnikov, je ključni del sooblikovanja, saj model zagotavlja podlago za prihodnje modeliranje politik, ki bodo omogočile bolj napredno okolje za specifične panoge industrije ali vključevanje državljanov.
SREDSTVA
Realne ocene časa in stroškov so še posebej težke v zgodnjih fazah SPM. Ocene so odvisne od pričakovanj glede kompleksnosti in dolgotrajnosti poslovnega modela. Vendar pa te vključujejo sredstva za sestavo odbora in osebja, stroške sestankov, dogodkov in uporabljenih materialov, potovanja in nastanitve, komunikacije, poročanje in dokumentiranje ter razširjanje rezultatov.
NASVET
Neizogibna negotovost pri pripravi proračuna se pojavi pri oceni števila sestankov, dogodkov ali delavnic in števila dni za vsako takšno priložnost.
PRIPRAVA PROCESA
MODERATOR
Pospeševalec sodelovalnega procesa soodločanja ustvarja okolje, pospešuje sodelovanje in proces, vodi in posreduje v vseh fazah Sodelovalnega poslovnega modela, obvladuje konflikte in neravnovesja med različnimi skupinami ter gradi soglasje, ki zagotavlja temelj za celostno odločanje. Moderator je glavni posrednik med vključenimi skupinami in zagotavlja modele in tehnike za uravnoteženo udeležbo deležnikov.
Zastopniki so eden ali dva izmed raziskovalnega ali pedagoškega osebja, ki jih zaposluje akademska institucija, izkušeni v procesih, ki temeljijo na participaciji in konsenzu. Njihova vključenost mora biti nevtralna in aktivna v vseh fazah uporabe modela. V določenih in opredeljenih fazah SPM, skupaj z izbranimi predstavniki industrije, moderator organizira skupno usmerjevalno skupino, ki je odgovorna za oblikovanje končnega integriranega poslovnega modela.
NAMEN
Predstavljeni model je platforma, ki jo je razvilo univerzitetno osebje, in predstavlja orodje za povezovanje študentov, industrije in državljanov pri ustvarjanju inovativnih rešitev resničnih življenjskih problemov na področju specifične teme, povezane s panožno industrijo.
ČASOVNICA IN LOGISTIKA
Trajanje SPM je odvisno od različnih dejavnikov, kot so časovna razpoložljivost industrije in akademskega osebja, zmožnosti upravljanja s strani vključenega osebja, razpoložljivo financiranje, lokalno okolje, razpoložljivost orodij za dosego cilja, značilnosti političnega sistema, v katerem se upravlja, in različnih drugih neomenjenih dimenzij. Glede na to lahko izvajanje modela traja do šestnajst mesecev. Najkrajša življenjska doba modela je približno šest mesecev.
Kot je bilo že omenjeno, SPM sestavljajo tri glavne faze, od katerih je druga najbolj kompleksna. Te so:
Pred-faza Sodelovalnega poslovnega modela se nanaša na pripravljalne korake pri izdelavi temeljev modela in traja optimalno do tri mesece
Druga faza je izvedbena faza Sodelovalnega poslovnega modela, traja pa do devet mesecev.
Faza po Sodelovalnem poslovnem modelu – predstavitev SPM skupnosti ter nadaljnje raziskave, promocijske in razširjevalne dejavnosti. Faza traja do štiri mesece.
NASVET
Število ciklov, ki se ponovijo med izvajanjem druge faze, je odvisno od finančnih dejavnikov, toda še bolj od zapletenosti zadevnega predmeta. Čeprav prva faza modela traja precej manj časa kot druga, je izvedba druge faze odvisna od ravni kakovosti akcijskega načrta, ki je pripravljen v prvi fazi Sodelovalnega poslovnega modela.
PODPORNA DOKUMENTACIJA
Predstavniki univerz in industrije bodo zagotovili osnovno dokumentacijo o strateški usmeritvi in najboljših praksah institucij, ki jih zastopajo. Poleg tega bi morale univerze in industrija poudariti interese vseh vpletenih strani in zagotoviti pravočasno vodenje procesa, raziskav in razvoja integriranega SPM. V zvezi s tem mora moderator projekta razviti akcijski načrt, dokument, ki vsebuje jasne smernice in načrtovane korake v vsaki fazi modela.
V prvi fazi se moderator srečuje s študenti in industrijskimi partnerji na ločenih sejah in za vsako sejo napiše kratko poročilo, ki zagotavlja okvir za prihodnje seje in dogodke, ki ga nato primerjamo z začetnim akcijskim načrtom in ga prilagajamo v skladu s fiksnimi in novimi zahtevami. Moderator pripravi seznam prisotnosti in vrednotenja za vsako sejo.
Po drugi strani pa podporna in informativna gradiva pripomorejo k poglabljanju zanimanja in znanja državljanov, da bi bila njihova nadaljnja sooblikovalna udeležba pri razvoju SPM lahko še bolj pomembna. Tretji podporni dokument se nanaša na zbrane kritične vidike in predloge civilne družbe za zadevni model.
Ta proces se razvija v vseh drugih fazah SPM. Ob koncu procesa moderator pripravi končno poročilo, promocijsko gradivo in publikacije, ki podpirajo rezultate SPM.
POVABILO UDELEŽENCEV
Moderator je posrednik med vpletenimi skupinami. Upravljavec ali upravljalna ekipa iz akademske ustanove ima neposredne stike s študenti.
Podobno velja za komunikacijo s predstavniki industrije in lokalnih oblasti, le da stik med njimi poteka večinoma prek telefonskih ali e-poštnih pogovorov in sporočil.
Pri vključevanju civilne družbe postopek vključuje uvedbo dodatnih kanalov – kot so družbeni mediji, promocijski materiali in oglasi. Vendar se proces pri tem v glavnem spodbuja prek digitalnih medijskih orodij.
PRIPRAVA OKOLJA
Univerza zagotavlja okolje za študente in civilno družbo, da aktivno sodelujejo pri razvoju poslovnega modela s strani industrijskega partnerja.
Postopek, uporabljen za doseganje enakopravne udeležbe in vlog vključenih udeležencev, zajema naslednje načine delovanja. V začetni fazi načrtovanja moderator organizira srečanja in aktivnosti med deležniki v obliki sodelovanja pri oblikovanju. Poleg tega moderator zagotavlja analizo vsebine, ki določa čas, vsebino in vrsto interakcije med akterji modela, ki služi kot model za izboljšave platforme.
IZVAJANJE PROCESA
Kot je bilo že omenjeno, SPM sestavljajo tri glavne faze, od katerih je druga najbolj kompleksna. Pred-faza SPM je faza priprave sodelovalnega modela in traja optimalno do tri mesece. Druga faza – izvedbena faza SPM – traja najdlje v primerjavi s kompleksnostjo upravljanja sodelovalnih mrež, ki sodelujejo pri oblikovanju SPM. Na formalnih dogodkih se skupine deležnikov sestanejo in sooblikujejo model po temeljitih pripravah, ki so se odvile pred temi dogodki. Glede na zadovoljevanje potreb vseh vpletenih deležnikov in zapletenost zadevnega modela lahko ta faza traja od tri do devet mesecev. V poznejšem primeru se cikel druge faze ponovi, dokler ne dosežemo zadovoljive rešitve in oblikujemo SPM. Faza vključuje naslednje pod-faze:
- Informativna študentsko-univerzitetna srečanja – ta faza je del prve faze SPM in se nadaljuje do konca prve pod-faze v izvedbeni fazi SPM.
- Informativni dogodek za civilno družbo – Državljani so vključeni v začetno fazo izvedbene faze SPM, pri kateri je njihova raven znanja o določeni temi v središču pozornosti. Poleg tega civilna družba sodeluje v zadnji fazi, kjer aktivno sodelujejo v kolektivnem postopku odločanja o razvoju poslovnega modela kot polno obveščeni in pomembni akterji.
NASVET
Izkazalo se je, da uporaba tehnik igrifikacije poveča stopnjo pozornosti in vpletenosti udeleženca v dogodek.
- Prvo industrijsko-študentsko srečanje – predstavniki industrije sprejmejo študente in akademsko osebje v svojih prostorih, kjer študenti predstavijo svojo obliko poslovnega modela in dobijo dodatne praktične informacije s področja študija. Med predstavitvijo in brainstormingom se skupaj s skupnim odborom oblikuje prvi osnutek sodelovalnega poslovnega modela – pred-platforma testnega primera SPM, ki ga bodo pozneje predstavili še javnosti, kar jim bo dalo priložnost za obogatitev vsebin s predlogi, idejami, povratnimi informacijami, kritikami in želenimi smernicami za nadaljnje delo, ki jih bodo podali državljani. Srečanje traja približno tri ure.
- Srečanje vseh deležnikov – na dogodku/delavnici so vsi deležniki dejavno vključeni v komunikacijski proces, študenti najprej predstavijo svoje modele, o katerih v naslednjih korakih razpravljajo državljani, predstavniki industrije in univerz ter predlagajo nadaljnje izboljšave. Moderator določi datum dogodka, lokacijo, pripravi urnik, seznam udeležencev, uredi namestitev za udeležence izven mesta, zagotovi gradivo in zaloge ter promovira dogodek.
- Drugo industrijsko-študentsko srečanje – Razvijanje celostnega Sodelovalnega poslovnega modela – končna faza je namenjena za piljenje sodelovalnega poslovnega modela v integrirano celoto, ki predstavlja rešitve, ki so jih razvili vsi deležniki. Sodelovalna mreža študentov, akademskih predstavnikov in predstavnikov industrije se ponovno sestane, da bi revidirala poslovni model, ki vključuje vnesene podatke iz predhodne seje in sodelovanja z državljani. Moderator in usmerjevalni odbor dokončata njihove ideje in spilita poslovni model, ki vključuje podatke, zbrane na prejšnjih dogodkih in srečanjih.
Faza po Sodelovalnem poslovnem modelu vključuje predstavitev SPM skupnosti ter razširjanje rezultatov. V tej fazi moderator pripravi dokumentacijo in predstavitev rezultata SPM, v nadaljnjih korakih model predstavi skupnosti in sprejme ukrepe za nadaljnjo promocijo in razširjanje.
NASVET
Idealno bi bilo, da moderator pripravi dokument in znanstvene publikacije, ki spodbujajo nadaljnje primerjalne analize in izboljšave v SPM.
DOKUMENTIRANJE IN RAZŠIRANJE REZULTATOV
Rezultati se dokumentirajo v vsaki fazi modela. V zaključni fazi ti rezultati predstavljajo pisno integrirano različico končnega modela. Dejavnosti in podrobni formalni okvir SPM je del poročila, ki služi kot primer modela za druga regionalna in mednarodna sodelovanja med industrijo in akademskim sektorjem z vključitvijo končnih uporabnikov v oblikovanje modela. V poročilu so upoštevane nadnacionalne razsežnosti prispevka SPM in služi kot orodje za socialno vključevanje pri poslovnem modeliranju in za nadaljnje izboljšave participacije.
Moderator razširja rezultate prek različnih dogodkov, konferenc, regionalnih in mednarodnih sej mreženja. Promocijske dejavnosti se razširjajo tudi prek digitalnih kanalov.
NASVET
Končno predstavitev je treba oglaševati in izvedena mora biti v enostavno dostopnem kraju, do katerega lahko vsi deležniki zlahka dostopajo. Ustna predstavitev z diapozitivi je sprejemljiv format, idealno pa bi bilo, če moderator izvaja različne tehnike pripovedovanja zgodb in tehnike igrifikacije, tako da je zanimanje skupnosti za SPM maksimalno.
LITERATURA IN VIRI
Bruneel, Johan, Pablo d’Este, and Ammon Salter. "Investigating the factors that diminish the barriers to university–industry collaboration." Research policy 39, no. 7 (2010): 858-868.
Davey, T., T. Baaken, M. Deery, and V. Galán-Muros. "Good practice case studies in university-business cooperation." Part of the DG Education and Culture Study on the Cooperation between Higher Education Institutions and Public and Private Organisations in Europe (30).
Edmondson, Gail, Lori Valigra, Michael Kenward, Richard L. Hudson, and Haydn Belfield. "Making industry-university partnerships work: Lessons from successful collaborations." Science Business Innovation Board AISBL (2012): 1-52.
Elliott, Janice, Sara Heesterbeek, Carolyn J. Lukensmeyer, and Nikki Slocum. "Participatory Methods Toolkit: A practitioner’s manual." King Baudouin Foundation and the Flemish Institute for Science and Technology Assessment (viWTA) (2005)
Eppler, Martin J., Friederike Hoffmann, and Sabrina Bresciani. "New business models through collaborative idea generation." International Journal of Innovation Management 15, no. 06 (2011): 1323-1341.
Hall, S., S. Shepherd, and Z. Wadud. "The Innovation Interface: Business model innovation for electric vehicle futures." (2017).
Lee, Yong S. "‘Technology transfer’and the research university: a search for the boundaries of university-industry collaboration." Research policy 25, no. 6 (1996): 843-863.
Long, Wanqiu. "How innovation intermediaries between university and business promote students' start-up in Beijing: policy and practice." (2014).
Mayoux, Linda. "Participatory methods." Retrieved June 26 (2001): 2003.Soares, Louis. "The Power of the Education-Industry Partnership–Fostering Innovation in Collaboration Between Community Colleges and Businesses." Washington: Center for American Progress (2010).
Siegel, Donald S., David A. Waldman, Leanne E. Atwater, and Albert N. Link. "Commercial knowledge transfers from universities to firms: improving the effectiveness of university–industry collaboration." The Journal of High Technology Management Research 14, no. 1 (2003): 111-133.
Schumacher, Jens, and Karin Feurstein. "Living Labs-the user as co-creator." In Technology Management Conference (ICE), 2007 IEEE International, pp. 1-6. IEEE, 2007.
PILOTNI PRIMER Sodelovalni poslovni model
Oblikovanje Sodelovalnega poslovnega modela za e-mobilnost